![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Poexie_zeneixi_do_Feli%C3%A7e_Santi_1940_%28page_15_crop%29.jpg/250px-Poexie_zeneixi_do_Feli%C3%A7e_Santi_1940_%28page_15_crop%29.jpg)
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Poexie_zeneixi_do_Feli%C3%A7e_Santi_1940_%28page_15_crop%292.jpg/200px-Poexie_zeneixi_do_Feli%C3%A7e_Santi_1940_%28page_15_crop%292.jpg)
Questo mûggetto de patan e tæra,
Ch’o s’asconde tramezo a tante croxe,
O crêuve, ö Sandra, a cascia chi te særa,
Ormai senz’anima nè voxe.
O crêuve tûtto o mâ che t’æ patio;
E tö speranze, i dûbbï e o disinganno,
Pe sprofondate drîta in te l’öblîo
Primma d’o bello che se passe l’anno.
Chi mai o vixitiâ, fra tante gente,
O mûggetto de tæra mâ buscoû?...
Föscia nisciûn no ghe daiâ ciû amente,
Föscia mi solo no me sö scordoû!...
Sôvia o mûggetto che te peiza addösso,
O pövia mörta, pe te poei pregâ,
Unn-a croxe de marmoû — appenn-a pössô —
Comme memmoja, ghe faiö acciantâ.