Pagina:Piaggio Poexie zeneize 1846.djvu/813

Da Wikivivàgna

Tanto streito me fasciòn,
Che no poeivo ciù respiâ....
Testa e collo me ligòn,
Che me son sentïo stranguâ!...

Doppo aveìme per mëz’öa
Struffuggiôu comme ûn strasson,
Me portòn da ûnn-a Scignöa
Sotto ûn ricco padiggion;

A doveiva ëse a Mammà,
Che ûn gran baxo a me cioccò
Fêua da testa, che o Pappà
Con raxon o resätò.

Poi m’han misso in t’ûnn-a chinn-a
Per locciâme ogni pittin
C’ûnn-a grossa bûgatinn-a
D’êujo e sûccao per tettin!...

Steì vint’ôe coscì, e creddeivo
De creppâ da-o gran languî:
Cöse ho mai fæto! dixeivo,
Che me fan tanto soffrî!...

Tûtto in galla m’han vestïo
Per portâme a battezzâ,
Oh che freido ho mai patïo!
Me creddeivo de giassâ!...

Cianzeì tanto, che m’arvivo:
A-o ritorno poi m’han dæto
Un potente vomitivo,
Che collâ a forza m’han fæto!

Me fèn giâ per tûtta a Veggia
Comme ûn gatto in t’ûn çestin
A mostrâ pe ûnn-a mäveggia,
E per fâme dî: meschin!