Pagina:Piaggio Poexie zeneize 1846.djvu/107

Da Wikivivàgna

FOA L.

O SPEGIO DA VEITÆ.



In quella bell’Etæ dita dell’Ou,
Quando i ommi viveivan tra de lô
In paxe e con amô,
Senza malizie e inganni,
E lonten da desgûsti e da-i malanni,
Abitava ne-o mondo a Dea Veitæ
Corrindo pe-e çittæ
C’ûn spëgio grande in man, dove ognûn poeiva
Spëgiâse comme o voeiva,
E vedde ben l’interno do so coêu.

Ommi, donne e figgiêu,
Tutti se ghe spëgiavan,
O belli tempi d’öu presto passæ!
Perchè ben presto i ommi son cangiæ
Diventando cattivi,
Fäsi, vendicativi,
Sûperbi, ingiûsti, e pronti a fâse guæra,
Onde stûffa a Veitæ,
Da-o mondo desgûstâ a se ne scappò,
In te nûvee a l’andò,
Cacciando de lasciù o so spëgio in tæra,
Che in mille menissetti o se rompì,
Visti da tanti, e da nisciûn piggiæ,
E solo se scrovì,
Ma doppo tanti secoli passæ,
O so prexo e e virtù; doppo d’allöa
Tanti ommi per demöa
Mettendose i speggetti
Çercan ben per menûo quelli tocchetti,