Pagina:G. Peragallo - Poesie - 1870.djvu/19

Da Wikivivàgna

Ma pensando ch'o i perdeiva,
Se ciù o fava, ò ciù o dixeiva,
O i baxò cianzendo, e via
O portò in spalla Tobia
In t'ûn scito sconosciûo,
Vixinetto, ma segûo.
O tornò da lì a ûn pittin
Pe piggiâse in spalla a moæ,
E vegnivan squaddroin
De sordatti e sbiri armæ,
Che in asciro giastemmavan
L'ægua e i fûrmini, e sbraggiavan:
Zai katima mikka rakko,
Benni benni lukko sakko,
Che vêu dî: Birbanti brûtti,
Vegnï presto in prexon tûtti.
Miæ che sciati pe dötræ
Donne matte invexendæ!
A st'antifona se særa
Arve e porte, e cessa a guæra.
Moæ, coraggio, andemmo via,
Tobiolin dixe ä sciâ Netta;
In scë spalle o se l'assetta
Pe portâla da Tobia;
E corrindo graziadio,
De sarvâla gh'é riûscïo.
Ma creddeì che in to scappâ
A sciâ Netta chi ëa tornâ
A-i sò sensi a voese stâ
Senza criâ, senza giappâ?