Pagina:Esopo Zeneize 1822.djvu/94

Da Wikivivàgna

O l'andò in to fâ da seja
Affamôu pezo che un Lô
Dall'amigo, che pe-o sguazzo
O quintò a creppâ da-o dô;

Ma o se fè un onò immortale,
Ch'o ghe dè pan, e fainâ,
De patatte, un êuvo fesso,
E de siôule in fracassâ,

Insalatta no ghe n'ea,
Che l'axôu servî per vin,
Gh'ea per düse de castagne,
E per frûta pigne, e armoin;

Gh'ea un-na toa senza posate,
Co-a tovaggia de pappè,
Zà careghe no ghe n'ea,
E mangion co-e die, d'in pè,

Bevven tutti dui ä bottiggia,
Che de gotti no s'uzava,
Gh'ea per lûmme appeizo a l'aja
Un lûmmin da man chi spiava,

Per mobilia poi da stanza
Gh'ea due casce ben serræ,
E per terra (oh bella vista!)
Di gren sacchi de dinæ;

In t'un canto un pö de paggia,
Ch'a serviva per dormî,
Dove spesso ghe sciortiva
Ratti grossi da stordî.[1]

  1. Di rattoîn da fâ stordî.