Pagina:Piaggio Poexie zeneize 1846.djvu/874

Da Wikivivàgna

Sella, brille, e pendalocchi
Tempestæ d'öu е d’argento.

Che aspertixe, e che lenguin
Deve aveì San Giacomin!
Zitto.... attenti... che о ve dedica
In Spagnollo chì a so predica,
Bravo!... evviva!... o mette man
Coraggioso a-o so taccan....
Avvardæve, ch’o v’infia,
No... ciocchæghe, ch’o và via.

Che duî pezzi de Giganti!
Comme van maestosi avanti
Strascinando i Pastorali,
Questi scì, che son papali,
Son mascisci e stramezuæ;
Ma l’argento nö contæ,
Osservæ a fattûa di Santi,
Pän de carne, son parlanti.

Ammiæ e cappe e i tabarrin
Con recammi a cartolin
De vellûo neigro, oh bellezza!
Che disegno , e che ricchezza!
L’öu a sguasso g’han versôu
Per despëto, e semenôu
I vermiglj, co-e ciambrette,
No ne san ciù dove mette!
Miæ un pö о Stemma, che lavô!
Quanti raggi! о no pâ un Sô?
Oh che strascino! che cöе!
L’han ciù larga[1] che e Scignöe,
Ghe l'arrëze duî figgiêu,
Che о Quartê tutto do Mêu

  1. "lunga" inte l'ed. do 1822