Pagina:Piaggio Poexie zeneize 1846.djvu/68

Da Wikivivàgna

FOA XXVI.


O FIGGIÊU E O LÔ.


Un Figgiêu ûn pö impertinente,
Dæghe a-o Lô, ûn giorno o sbraggiava,
Ahimè mi! o me mangia! Gente!....
E axillando i Bæ o portava
In t’ûn campo a pascolâ
Poco lonxi da-o Gexâ.

Corrìn sûbito affannæ
Da ogni banda di Villen
De forchette e scciêuppi armæ,
Di Caccioeì con tanti chen:
Lê d’aveíli fæti affiâ,
O se i misse a caregâ.

Poco tempo ghe passò
Che o scorriva ûn Lô davveì:
Dæghe a-o Lô! Gente (o sbraggiò)
Ch’o me mangia! nö veddeì!
O sentìn quelli Villen,
Ma bûrlæ no ghe creddén;

Comme ûnn’Aquila o l’ûrlava,
Ma nisciûn se busticcò;
Tûtti i Bæ o Lô ghe scannava,
E o ciù grasso o se mangiò;
Lê per miacoo o scappò via,
Ma o quintò a spellâ dä puïa.

Chi per boxardo è stæto conosciûo,
Quando dixe a veitæ o n'è ciù creddûo.