Pagina:Piaggio Poexie zeneize 1846.djvu/407

Da Wikivivàgna

Ne seì ûnn-a ciù che o diavo;
Dîme dunque ûn pittinin,
Che o savieì, perchè raxon
Lasciän stâ sempre in Çittæ
Tanti povei non nostræ,
E strûppiæ che fan ghignon?

Ghe n’è d’ogni qualitæ,
E se o finzan, se nö son,
Che son bravi ne-o mestê;

Cose deve dî i Foestê
De trovâseli in ti pê?
E se gh’è qualche fûnzion,
Traversæ in mezo da stradda
De so ciaghe a fâ paradda,
Atterrindo co-i so crii?....

E perchè no son bandii,
E a-i so Paixi fæti andâ? ...
Avanzieivan de levâ
Quelle poche parpaggiêue
A-i nostræ .... Comâ? nissêue.

S’è introdûto tanti abûzi
Che se van cangiando in ûzi,
Comme quello di Ferræ
De brûxâ o carbon de prïa
Ne-o coêu proprio da Çittæ,
Da restâ lì soffochæ,
O piggiâse ûnn-a maottïa;

Quello fûmme? che fortô!
Che negressa! e che spessô!
Tûtte e case o fa vegnî
Neigre comme i fûmmajêu;
Lunxi ûn miggio ve sentî
Palpitâ e mancâve o coêu,