Pagina:Piaggio Poexie zeneize 1846.djvu/345

Da Wikivivàgna

E crescendo de mioîn
Se ne va e popolazioîn.
Se dovieiva, mi me pâ,
Anzi accresce, no ammermâ
O travaggio a tante braççe,
Dunqae andiä ciù all’aja e straççe,
Che grattandose e zenogge,
A pignatta a no ghe bogge:

E.... ma torno a ti, Vintêutto;
Ti me gûsti pe-i duî êutto,
Se te poëse vedde o terso,
Compensieiva o tempo perso.

Fa che i Meghi co-e meixinn-e
Staggan sempre in te officinn-e ;
Fa piggiâ a rûzze a-e lançette,
E in ta so ægua moî e sanguette,
A-i Dottoî, Procuoeì, Curialibus
Dagghe festa in Tribunalibus,
Fa che o caroggin do fî
Vadde drito da San Loenso,
E che regne ciù o bon senso,
Che o saveì da no capî.

Se per caxo ti veddesci
Bonnafede e Costantin,
Digghe che vegnimmo nesci
Per trovâli, ogni pittin,
Che l’è ben lasciâse vedde,
Dunque ciù nisciûn ghe credde,

E intoppando o Sciô Arpagon
Cö so socio Pignaverde,
Fagghe intende ûn pö a raxon,
Che no staggan, digghe, a perde