Pagina:Lunaio.reginna.1886.djvu/53

Da Wikivivàgna

I famosi anacoreti
Ch’ëan lazzù ne-i lêughi santi
Co-e sò barbe da profeti
Convertivan tûtti quanti
Che se favan pellegrin,
Cenobiti e cappûssin.

Da Tebaide là fra i ciostri
Nell’etæ do Medio Evo,
E vixin a-i tempi nostri,
Se ghe davan do gran sevo
I novizii cappûssin
Pe fä cresce o peì gattin.

Se no paìvan santi paddri
Scinn-a i laichi secolæ
Consûltæveli ne-i quaddri
Di conventi e di uspiæ,
Che poeì vedde che gran stimma
Quelle barbe aveivan primma.

I filosofi d’Atene
No l'avieìvan mai verghæ
E famose pergamene
Se de barbe stramezûæ
No portavan sott’a-o mento
Comme segno de talento.