Pagina:Esopo Zeneize 1822.djvu/60

Da Wikivivàgna
FOA XXXII.

O Villan, e i sò Figgiêu.


Travaggiæ , dæve d'attorno,
Figgiêu cai, no ve stanchæ,
Un Villan dixeiva un giorno,
Ai so Figgi ammagonæ
Perchè o l’ea vixin a moî;
Figgi cai, stæme a sentî,
In ta villa, oppû nell'orto[1]
Che ve lascio, gh’è un tesöu
Drento ascoso in gioje, e in öu,
No o vendei quando sö morto,
Per tanti anni l’hò çercôu,
Mi no sò o lêugo preciso
Dove l’aggian sotterrôu,
Ma ve serve questo avviso,
Co-a pazienza se o çerchieì
Forse un giorno l’attroviei.
Da per tutto semenæ,
Desfondæ, cavæ, sappæ,
No lasciæ un parmo de terra
Senza aveighe fæto guerra;

Morto o Poæ, tutti i Figgiêu
Non aveivan atro a coêu,
Che trovâ quello tesöu
Per spartîse e gioje, e l’öu,

  1. o in te quell’orto