Pagina:Eneide 1895.djvu/88

Da Wikivivàgna

96
E piggiando occaxion dao svegnimento,
Che ö ghe dava ûn pittin de libertæ
Ö va ao porto e ö fa sci che in t’ûn momento
Tûtti i legni son vunti e preparæ
Cacciæ in mâ comme son, senz’armamento
Con de remme in sce l’atto improvisæ
Da ûnna selva de pin che a l’ea vixinna
Adattæ in quinta e sprescia e â biscöchinn-a.

97
Aviei za visto petussâ ûnna sotta
Da ûnna raccolta de moscoin merdæ
Che in sce ö prinçipio ghe van ûn pe votta,
Poi a sciammi adreitûa centûplichæ,
Parte restan de dato e parte sotta,
Missi in orgasmo dall’aviditæ,
Che in t’ûn lampo, assorbîa dâ concorrenza
No ghe ne resta manco ciû a semenza;

98
E coscì l’ea ö remescio e l’invexendo
Che dao porto â Çittæ, da questa a quello
Favan tûtti i Troien, parte correndo
A portâse a so roba in to batello,
Parte andando ae provviste o racchϞggiendo
I dispersci, i bettoanti in t’ûn drapello,
Che in te meza giornâ l’ea tûtto a posto,
E pe pûei fûtte ö can, tûtto disposto: