Pagina:Eneide 1895.djvu/76

Da Wikivivàgna

60
Ah m[oççe] peo chi no se treppa! ao casso!
Atro che casto e che pietoso Enea,
Atro che Italia, se nö metto ao passo,
Le ö ghe a ciocca e ö ghe lascia a rastellea;
Ohe la Mercûrio, vegni chì, pagiasso,
Se se b[eccia] e se fûtte a sta manea,
Sto bulicugge ö da di pûnti a mi;
Mercûrio, ho dîto che ti vegni chi:

61
Mia, fanni presto, piggia ûn pâ de venti,
Attachiteli ao cû c’ûnna picaggia,
Bullite in tæra senza complimenti
E vannime a trovâ sto testa gaggia
Che ö se perde in garicci e complimenti
No pensando ao destin che ö l’ha in sce a taggia,
Vannighe a dî che n’ho za a m[oçça] pinna
De veddio incarognî in ta pantal[inn-a]

62
Digghe alla fine, che no le* pe questo
Che Venere a me l’ha raccomandoû,
Ne pe f[otte] in manea de daghe ao resto
Che doe votte dai Greci a l’ha salvoû;
Che ö s’imbarche, che ö vadde, ö fasse presto,
Che ö nö stagghe ciû a fâ l’abbelinoû,
Che ö l’ha ûn regno davanti, e se ö nö vœû,
Ö no deve privâne ö so figgiœû!