Pagina:Applauzo de Zena 1653.djvu/15

Da Wikivivàgna


26.
Curioze incomparsa
Allamá de mirá re prospettive
De così belle Rive,
Mentre all’oeggio ra vista era ancon scarsa,
Da Mariná corteize,
Che resposta, e sarúo tosto ne reize
Ra primma, odimmo, onde ro Má ve menna
,E, Bezagno, l’atra, è, San Pé d’arenna
De delicie unna, e l’atra pellegrinne
E de Terra, e de Má quanto Divinne.

27.
Fermo l’oeggio à sì belle
Viste, che tosto in termini chiù brevi
Deventavan Relevi,
Onde larghe pareivan Chiarabelle;
A ra Cittæ de dentro,
Che à così belle brasse, è, corpo, e centro;
A ra nuoeva Coronna dre Muraggie,
Pétabotta dri Monti, à, re battaggie;
A ri duoí Muoé stupendi quanto immensi
Stupido, ò, cattivava ri suoé sensi.