Accettôu dä mæ cambiale,
Chi gh[']e i früti, con l'aumento
Pe a forzosa dilazion
Ciû ûn compenso pe-o spavento
E l'ingrata colazion ».
18
« Comme, comme? stemmo a vedde
Che o me paga a lia e dinâ,
Mi tantè me-o stento a credde,
Mi me pâ de stralabiâ!
Sciâ l[’]è proprio ûn galantommo,
Unn-a perla, ciû che ûn ommo,
Sciâ comande, sciâ disponn-e
Do mæ önô, di mæ dinæ
Con sta sorte de personn-e
Dæivo o sangue a tonnellæ! »
19
« Troppo roba, ma ciû presto
De sciarate a larghezzâ,
Dell'önô d'ûn ommo onesto
No stâ torna a dubitâ;
Pe o momento, a dî a veitæ,
N'ho besœugno de dinæ,
Ma però no se sa mai,
Se se desse l'occaxion,
Tegniö conto, in ti mæ guai
Da graziosa exibizion ».
Pagina:Bacigalô.Prose.rimæ.1891.pdf/164
Sâta a-a navegaçión
Sâta a-a çèrchia
