I lamenti d'un Mego.
O Mego N. o l'è arraggiôu
Contro mi che l'ho sfersôu
Senz'aveìlo mai provôu.
Se o provavo, ah Segnô cäo!
Comme favo a mincionnäo?
Saeivo zà con mæ bezäo.
Modestia.
Dovendo un giorno Ernesto,
Pittô d'abilitæ,
In t'un Conservatojo
Dipinze a Castitæ;
Perchè riuscisse o quaddro
Ciù naturale e bello,
O domandò ûnn-a monnega
Qualunque per modello.
Dä primma finn'all'ûltima
Tûtte se son scûzæ
Con dî che a quello tema
Non ëan ninte adattæ.